ZA JOŽICO

DRAGI SESTRI JOŽICI

MNOGO JE PRETEKLO LET,
KAR PRIÅ LA SI TI NA SVET,
ČISTO MAJHNA SI BILA,
MOJA DRAGA SESTRICA.

SPOMNIM TISTEGA SE DNE,
SREDI ZIME MARČEVSKE,
JE REÅ ILEC PRIPELJAL,
DALEČ V SNEGU JE OSTAL.

MAMA Å LA JE PEÅ  DOMOV,
V ROKAH NESLA ZAROD NOV,
PO IMENU JOŽICA,
KI SI DANES SLAVLJENKA.

VSAK DAN GLEDALA SEM TE,
TVOJE MAJHNE PRSTEKE,
IN TA PLAVA OKA DVA,
KI STA MENE GLEDALA.

DANES PA POGLEJTE JO,
NAÅ O ABRAHAMOVKO,
ZDAJ V GORJAH SI DOMA,
S HRUÅ ICE PRISELJENA.

SREČNA V GORJAH SI SEDAJ,
NAJ TAKO BO VEKOMAJ,
NAJ Å E PEDESET TI LET,
BO USOJENO NA SVET.

TO ŽELIMO SRNOVI,
ŽLAHTA IN PRIJATELJI,
KI SMO DANES ZBRALI SE,
DA BI POČASTILI TE.